Priporočilo Stalnega odbora za cepljenje (STIKO) z dne 27. junija za pasivno cepljenje vseh novorojenčkov in dojenčkov proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) vzbuja precejšnje etične, znanstvene in zdravstvene pomisleke. Ta ukrep, ki naj bi se izvajal z uporabo monoklonskih protiteles, kot je nirsevimab, bi lahko imel resne in daljnosežne posledice, ki jih je treba temeljito preučiti.

Vprašljiva podlaga za priporočilo za cepljenje

Celotno priporočilo temelji na treh študijah, ki sta jih financirala proizvajalca cepiv AstraZeneca in Sanofi. Že samo to dejstvo vzbuja resen dvom o neodvisnosti in objektivnosti rezultatov. Kadar farmacevtska podjetja, katerih glavni cilj je čim večji dobiček, ocenjujejo svoje izdelke, pride do očitnega navzkrižja interesov. Zaupanje v takšne študije je zelo naivno in potencialno nevarno.

Nezadostni in morda prirejeni podatki

Neželeni učinki, ugotovljeni v študijah, kot so kožni izpuščaji in povišana telesna temperatura, se morda na prvi pogled zdijo manjši, vendar dejanski dolgoročni učinki večinoma niso znani. Zaskrbljujoče je, da Evropska komisija poudarja, da je poročanje o neželenih učinkih po pridobitvi dovoljenja za promet izredno pomembno, kar je jasen znak, da podatki o varnosti še zdaleč niso popolni.

Nevarne posledice za zdravje dojenčkov

Združenje zdravnikov za individualno odločanje o cepljenju (ÄFI) na kratko pravi: preventivno zdravljenje vseh novorojenčkov brez zadostnih raziskav o dolgoročnih posledicah je etično neodgovorno. Tveganje hospitalizacije zaradi okužbe z RSV se zmanjša le za en odstotek, kar je v primerjavi z morebitno škodo zanemarljiva korist. Vročina pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, neizogibno vodi v verigo invazivnih medicinskih posegov, ki bi se jim brez te profilakse pogosto lahko izognili. Vzorci krvi, antibiotiki in spremljanje v bolnišnici lahko povzročijo trajne poškodbe krhkega imunskega sistema novorojenčkov in ovirajo njihov razvoj.

Komercialni interesi namesto preventivnega zdravstvenega varstva

Presenetljivo je, da proizvajalci cepiva proti RSV sodelujejo tudi pri proizvodnji cepiva COVID-19, kar je še en dokaz globokih komercialnih interesov. Farmacevtska industrija je v preteklosti že večkrat dokazala, da je pripravljena sprejeti zdravstvena tveganja v korist finančnih koristi. Skrb vzbujajoč primer tega je široka uvedba neustrezno preizkušenega cepiva za najbolj ranljivo skupino prebivalstva - novorojenčke.

Nejasna komunikacija in pomanjkanje preglednosti

STIKO priporoča obveščanje o preventivi proti RSV od 28. tedna nosečnosti dalje. To kaže na gotovost in nujnost, ki ju razpoložljivi podatki ne upravičujejo. Starši so tako prisiljeni v odločitev, katere daljnosežnih posledic morda ne razumejo v celoti.

Zaključek

Priporočilo STIKO za pasivno imunizacijo proti RSV je ukrep, ki je etično in znanstveno zelo vprašljiv. Neustrezne raziskave dolgoročnih posledic, vprašljive študije in veliki komercialni interesi farmacevtske industrije vzbujajo resne pomisleke. Starši in zdravstveni delavci bi morali namesto nekritičnega upoštevanja priporočil za cepljenje skrbno preučiti morebitna tveganja in omejene koristi tega cepljenja. Bistveno je, da se zdravje in dobro počutje novorojenčkov postavi pred finančne interese farmacevtske industrije ter da se sprejme previdna in informirana odločitev.