Vsakodnevno uživanje hrane lahko v sebi skriva neopaženo nevarnost: drobne delce mikroplastike. Ti delci plastike, ki so očem nevidni, se vsak dan znajdejo v naši hrani ali celo pitni vodi in nazadnje v našem telesu.

Prvi rezultati raziskav so zaskrbljujoči, saj kažejo, da lahko mikroplastika pri miših sproži vnetje in povzroči reakcije oksidativnega stresa. Pokazali so tudi, da se ti drobni plastični delci kopičijo v organih živali.

Plastika v naših telesih: zaskrbljujoča resničnost

Večji plastični izdelki, kot so nakupovalne vrečke in plastenke za vodo, se sčasoma razgradijo v mikroplastiko, pri čemer vplivi, kot sta sončna svetloba in voda, razgradijo plastiko, ki se izogne toku odpadkov, do mikroskopske velikosti. Vsakdanji izdelki, kot so kozmetika, sintetične tkanine in plastične vrečke za enkratno uporabo, prav tako sproščajo plastične delce, ki nato z vodo, zrakom in prehranjevalno verigo vstopajo v telo.

Proizvodnja plastike eksponentno narašča in je leta 2019 dosegla več kot 460 milijonov ton. Analiza, ki jo je leta 2019 opravila naravovarstvena organizacija World Wildlife Fund (WWF), je pokazala, da ljudje tedensko zaužijejo približno pet gramov plastike, kar je enako teži kreditne kartice.

Raziskovalci po vsem svetu raziskujejo učinke mikroplastike na zdravje. Študije kažejo, da je mikroplastika zelo razširjena. Leta 2018 je 93 odstotkov testiranih ustekleničenih voda vsebovalo mikroplastiko, je pokazala raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Chemistry.

Dr. Christopher Palmer, profesor na univerzi Harvard, poudarja, da se mikroplastiki v današnjem svetu večinoma ne moremo izogniti. Je povsod, celo v snegu na vrhu Mount Everesta. Celo otroci, ki se danes rodijo, so v maternici izpostavljeni mikroplastiki. V manjši študiji šestih človeških posteljic so mikroplastiko našli v vseh analiziranih tkivih.

Študija, objavljena v reviji Environment International leta 2022, je pokazala, da je imela večina od 22 testiranih ljudi v krvi zaznavno mikroplastiko.

Ugotovitve raziskav povezujejo kemikalije iz plastike, kot so ftalati in bisfenoli, z boleznimi, kot sta debelost in sladkorna bolezen, ki sta lahko posledica vnetij in hormonskih motenj.

Prav tako je treba omeniti, da lahko tudi pri kirurških posegih mikroplastični delci pridejo v krvni obtok in organe.

V kitajski pilotni študiji iz leta 2023, objavljeni v reviji "Environmental Science and Technology", so odkrili mikroplastiko v tkivu srčne mišice testnih oseb. Raziskovalci so zbrali in analizirali vzorce krvi 15 bolnikov pred operacijo na srcu in po njej. V petih različnih vrstah tkiva so našli devet vrst mikroplastike. Po operaciji so bili plastični delci manjši, njihova sestava pa bolj raznolika. Zdi se, da invazivni posegi mikroplastiko vnesejo tudi v krvni obtok, od koder delci prodrejo v najbolj notranje tkivo srca.

Nasveti za vsakdanje življenje z manj plastike

Čeprav nas mikroplastika obdaja vsak dan, lahko naredimo odločne korake za zmanjšanje teh vseprisotnih plastičnih delcev v našem osebnem življenju. Ti vključujejo naslednje ukrepe:

• Steklenice za vodo iz nerjavečega jekla so lahko trajnostna alternativa plastenkam iz plastike.
• Pri nakupovanju vzemite s seboj platnene ali bombažne vrečke.
• Namesto da v lokalni kavarni pijete kavo v papirnati skodelici, lahko prinesete svojo skodelico za večkratno uporabo. Vroče pijače že po približno 15 minutah raztopijo prevleko na papirnatih skodelicah, pri čemer se sprosti več deset tisoč plastičnih delcev.
• Ker se živali, živina in nekatere gojene ribe hranijo s krmnimi peleti, ki prav tako lahko vsebujejo mikroplastiko, bi morali potrošniki čim pogosteje izbirati kakovostno ekološko meso.

Ta članek je bil prvič objavljen na spletni strani theepochtimes.com pod naslovom " The Potential Impact of Microplastics on Major Organs, Including the Brain: What Science Says " (nemška prilagoditev kr)